Lunin mrk

V noči iz 15. Na 16. maj (to je z nedelje na ponedeljek) bomo lahko opazovali  prvega od dveh letošnjih luninih mrkov. Prihajajoči mrk bo popoln, žal pa ga bomo iz Evrope videli le kot delnega, ker bo Luna ob pričetku popolne faze že zašla. Popolno fazo bodo lahko občudovali opazovalci iz Amerike.

Lunin mrk nastane takrat, ko Luna na svoji krožni poti okrog Zemlje zaide v njeno senco. Pomeni, da so Sonce, Zemlja in Luna poravnani na isti liniji. To se lahko zgodi samo ob polni Luni, pa še to ne vsak mesec, saj je Lunina orbita nagnjena glede na zemljino za 5 kotnih stopinj. Letno se lahko zgodi od 0 – 3 luninih mrkov. Že v starih civilizacijah 2000 let pred našim štetjem so opazovalci ob opazovanju luninega mrka ugotovili, da je zemljina senca okrogla in ustrezno sklepali, da je zato Zemlja okrogla in ne ploščata. Prvi neposredni dokazi pa so bile fotografije Zemlje iz vesoljskih plovil.

Polsenčni mrk se prične na ponedeljkovo jutro po lokalnem času ob 03:32, Luna vstopi v zemljino senco slabo uro kasneje ob 04:27, popolna faza se prične ob 05:29:03, ko bo luna že precej nizko na obzorju, pa tudi sonce vzide čez nekaj minut. Časa za opazovaje je dovolj, saj mrk poteka počasi. Za opazovanje  ne potrebujemo nobenih filtrov, vsak manjši daljnogled ali teleskop je primeren. Lepo je, če je vreme jasno, vendar tudi kakšen oblak ne bi smel preveč motiti opazovanja. Če želimo mrk še fotografirati, je priporočljivo uporabiti stojalo, čeprav so ekspozicijski časi manjši od 1s.  Za popolno fazo pa moramo nujno uporabiti vodenje zaradi dolgih osvetlitev, ki trajajo običajno nekaj do nekaj 10 sekund.