Dva kometa in živalski vrt objektov globokega neba

Prejšnji teden je bil kot nalašč za astronomijo. Povsem jasno vreme s stabilno atmosfero (dober seeing), Luna skoraj v mlaju in naslednji dan ni predavanj/službe.

Nedelja, 15. 3. 2020

Najprej sem se lotil meglice NGC1499, ki jo sicer imenujemo Kalifornija po svoji značilni obliki. Doma je v ozvezdju Perzej in je prešibka, da bi jo videli s prostimi očmi. Nikonov 300mm objektiv sem namestil “piggyback” na teleskop in s svojim modificiranim fotoaparatom preizkušal kako dolge čase osvetlitve omogoča svetlobno onesnaženje in vodenje montaže teleskopa. Omejujoč dejavnik je bilo ravno prvo in sem ostal pri le 1 minutnih ekspozicijah. Zato je naknadna obdelava (post-processing) precej agresivna in je barvni šum izrazit (na polni ločljivosti – klik na sledečo sliko)..

Kalifornija
Meglica NGC1499 ali Kalifornija. 11 x 60s pri ISO1600 z Nikon 300mm f/4.

Nadalje sem se lotil dveh razsutih kopic M46 in M47, ki sta bližnji sosedi v ozvezdju Krma, le za eno pest vzhodneje (“levo”) od Sirija, najsvetlejše zvezde neba. Kopici sta ravno prav razmaknjeni, da lepo sodita v vidno polje objektiva. V levi kopici, M46, je tudi planetarna meglica NGC2438, katere prej niti nisem poznal in sem jo v bistvu odkril, ko sem naredil prvo fotografijo! K njej se vrnemo kasneje. Ali jo najdete na sledeči sliki?

Razsuti kopici M46 in M47. 11 x 60s, ISO800 z Nikon 300mm f/4.

Potem sem šel v Raka, šibko manjše ozvezdje med Levom in Dvojčkom, ki bi ostalo neopaženo, če ne bi v svoji sredi gostil Jasli (M44), veliko lepo razsuto kopico. To pa pod temnim nebom celo zaslutimo s prostimi očmi, brez dodatne pomoči. A jaz sem se lotil fotografiranja kroglaste kopice M67, ki astrofotografe privlači zaradi svojih živobarvnih rumenih in modrih zvezd.

M67. 11 x 90s, ISO800 z Nikon 300mm f/4.

V sosednjem Levu imamo dva trojčka galaksij, a še več kot to – celo jato. Jate galaksij so največje gravitacijsko vezane strukture v vesolju, ki so astrofizikom v pomoč pri proučevanju porazdelitev temne snovi, gravitacijskega lečenja in s tem kvazarjev iz zgodnjega vesolja.

Jata v Levu. 10 x 120s, ISO800 z Nikon 300mm f/4.

Okoli polnoči sem s piggyback prešel na sam teleskop (Celestron Nexstar GPS 11″, f/10, okrajšano C11). Da bi slika manj trpela zaradi slabega guidinga sem fotografiral z uporabo 0,6x reducerja, ki je skrajšal gorišče na pribl. 1730mm. Kot vidimo na sledeči sliki se je to obrestovalo, saj so zvezde lepo okrogle.

NGC3389, NGC3384, M105. 10 x 120s, ISO800 pri 1730mm s C11 in 0,6x reducerjem.

Naslednja noč, 16. 3. 2020

V ponedeljek se je nadaljevalo kristalno lepo vreme. Bil bi greh, če ga ne bi izkoristil za opazovanje. Najprej sem se vrnil k M46 in njeni planetarni meglici NGC2438. Da bi podrobneje posnel samo meglico sem vpregel teleskop. Guiding je bil vsake toliko težaven in zato zvezde na posameznih fotografijah krompirjaste. A končna slika je le uspela in planetarka kraljuje v kopici kot dragulj na tiari. A med pisanjem tega prispevka sem odkril spet novo stvar – ta meglica sploh ni članica kopice, ampak se po naključju v vesolju nahaja v smeri kopice!

M46 in NGC2438. 14 x 180s, ISO1600 pri 1730mm s C11.

Zatem sem šel na še en dragulj zimskega neba. Meglica Rakovica v Biku, M1, je ostanek supernove, ki je dobila ime po rdečih filamentih razširjajočega plina. Tudi tokrat ni šlo k daljšim ekspozicijam zaradi svetlobnega onesnaženja, a že ta fotografija pokaže velike podrobnosti.

Meglica Rakovica (M1). 11 x 240s, ISO800 pri 1730mm s C11.

Do sedaj je bilo govora o t.i. objektih globokega neba. To so kopice, meglice, galaksije. Zdaj pa se bomo posvetili naši bližnji soseščini, kajti na nebu sta trenutno aktivna dva svetla kometa. Kometi so skale, ki letijo po našem Osončju in razvijejo čudovite kome in repe z izparelimi plini in prahom. V Perzeju je bil komet C/2017 T2 (Panstarrs), ki je že bil deležen naše pozornosti. Jaz sem ga tokrat fotografiral od 23:01 do 00:06 in v tem času med zvezdami prepotuje opazno razdaljo, zato so zvezde na sledeči sliki zabrisane. Prikaz njegove tirnice v Osončju najdete na https://theskylive.com/c2017t2-info#orbitdiagram.

Komet C/2017 T2 (Panstarrs). 13 x 240s, ISO1600 pri 1730mm s C11.
Filmček prikazuje gibanje kometa C/2017 T2 Panstarrs med zvezdami. Posneto med 23:13 in 00:06.

Drug komet je C/2019 Y4 (Atlas), ki je bil to noč v Velikem medvedu, blizu M81 in M82. Prikaz orbite: https://theskylive.com/c2019y4-info#orbitdiagram

Komet C/2019 V4 (Atlas). 12 x 240s, ISO1600 pri 1730mm s C11.
Filmček prikazuje gibanje kometa C/2019 Y4 Atlas med zvezdami. Posneto med 00:50 in 01:40.

Ko sem pa ravno bil v tem predelu neba, sem za uspešen konec noči posnel še Bodejevo galaksijo, M81. To je čudovita spiralna galaksija, lepo vidna s teleskopom ali daljnogledom.

M81. 7 x 240s, ISO1600 pri 1730mm s C11.

Četrtek, 19. 3. 2020

Četrtek je bil še zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem. Najprej imamo spet Rakovico.

Rakovica (M1). 12 x 300s, ISO800 pri 1730mm s C11.

Sledi spiralna galaksija M65 v Levu. Tokrat sem bil drzen in izpustil reducer, torej fotografiral pri 2800mm goriščne razdalje. Guiding je res bil težaven, a za prvič je končna slika kar uspela.

M65. 11 x 300s, ISO1600 pri 2800mm s C11.

Blizu Leva je ozvezdje Devica, v katerem najdemo famozno Jato v Devici. Moja tarča je bila še bolj famozna galaksija Sombrero (M104), ki privlači astronome, zato ker je tako usmerjena, da jo vidimo skoraj povsem z roba.

Sombrero (M104). 6 x 300s, ISO1600 pri 2800mm s C11.

Ozvezdje Veliki medved nevede pozna vsak, kajti njegov del je asterizem (skupina zvezd) Veliki voz. Na pol poti od zadnje zvezde ročaja do dveh zvezd, ki predstavljata ozvezdje Lovska psa, najdemo spiralno galaksijo M51, imenovano tudi Vrtinec.

Vrtinec (M51). 11 x 300s, ISO1600 pri 2800mm s C11.

You may also like...